Zakaj breza ječi

Tiho pod brezo zebra stoji

Žalostno gleda na pot.

Nič kot savana tu ne diši

Star osel privezan za plot.

Zabeljeni časi nam štejejo dni

Še maček se stisnil je v kot

Zagrabil za kol bi in stisnil pesti.

Je bes le še ena od zablod?

V velikih rjavih očeh ni luči

In rezget se ni več razlegal ondod

Oslu je vseeno za stare smeti

Utrip srca je edini ropot.

Pobožal sem osla, odstranil smeti

In zebri pomahal na pot.

Nasmeh se je vrnil v rjave oči

V daljavi se sliši topot.

Objava na FaceBooku

Kaj vse si pripravljen storiti za "napačno"

Je to vse v domeni bogov

smo bogovi mi sami

Vprašanja zelena postavljaš

ko je zima zunaj in ti na toplem sediš.

V trenutku, ko si pozabil na zapik

si ujel se na limance svoje

strah si postavil v kot med lopate

požmrkinil si soncu in šel po navdih.

 Pletel vezivo si iz kodravih las

iz besed zgradil skupen oblak

Umikal se bliskanju tvojih oči

nasmehu dodajal sladke zavoje.

Bil čas je klatiti zvezde večerne

bil čas je za skravžljane sanje

Bil zapleten si v tihi nemir

bil si na krvavem robu predaje.

Naenkrat se sproži giljotine rez

na nebu ustvari dva oboka

na drugi strani ostane poet

na tej strani boleč zapis na trdem disku.

Če ga radovedni svet vpraša, reče

tako je moralo biti

in da je to karma iz tretjega kolena

Ampak, ko je dober in tih

njen nasmeh si riše na robu spomina.

Življenje je obsodba za nazaj.