ko greš mimo kdo ve kam
Še slišiš šepet drobnih ptic radosti,
ko ti drevesa pridejo naproti.
Še vidiš mesečev nasmeh vzneseni,
ko gre mimo okna tvoje sobe.
Še vonjaš kavo iz avtomata vsakdanjosti,
ko te dan dodobra prebudi
In potem spleteš novo zgodbo,
ki po Savi navzdol spolzi
Ni komentarjev:
Objavite komentar